Dubrovnik - pogrešava našo mačjo družbo.
Po Stradunu se že valijo trume turistov. Ne morem si predstavljati, kako je v Dubrovniku julija.
www.michalnegrin.com
Povzpneva se na zidine, kjer je še kar mir. Dubrovnik je na srečo ohranil nekaj starega šika in šarma, kot se ga spominjam iz svoje mladosti. Tak radio je imel moj star ate, vsak večer sva poslušala pravljico za lahko noč.
Zvečer brez težav najdeva najin kamp, le nekaj kilometrov iz Dubrovnika. Popoln mir, solata z redkvicami za večerjo (hvala Tamara in Boštjan za popotnico iz Kotorja) in sončni zahod.
Zjutraj spet priložnost za smuti: pomaranče še iz Grčije (kupile sva jih 7 kg), jagode in perje od redkvic - samo zdravje.
Preden zapustiva kamp še internetni postanek pri recepciji, kjer imajo wi fi.
V kampu med starimi oljkami rastejo drevesa rožiča. Zreli rožiči še od lani ležijo po tleh, med suho travo. Nisva usepli ugotoviti, ali jih kdo obira/uporablja. fant, ki dela v recepciji, se vede, kot da sva z Marsa s temi vprašanji.
Greva na Hvar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar